Listina sprave
Mi, Srednjeevropejci, ki živimo v prostoru, ki ga objemajo Karpati, smo v preteklih stoletjih izkusili radosti pripadnosti in skupnega dela, vendar tudi grenkobo razdeljenosti in sporov. Mejne črte, ki so se v preteklem tisočletju pogosto spreminjale, so ob koncu 20. stoletja označevale sedem držav. Od teh so Madžarska, Romunija, Slovaška in Slovenija že članice Evropske unije in so ob ohranitvi svoje identitete pričele z odpravljanjem meja, ki jih ločujejo.
Medtem ko lahko na splošno govorimo o nenehnem izboljševanju odnosov med našimi državami, pa lahko z žalostjo ugotavljamo tudi, da prihaja med njimi občasno do resnih napetosti. Vzajemno razumevanje otežuje dejstvo, da ne poznamo ali ne cenimo kulture in zgodovine drug drugega. Oviro na poti približevanja predstavljajo tudi skrajne stranke, ki obstajajo v več državah, in ki želijo pridobiti glasove volivcev z retoriko, usmerjeno zoper sosedske narode. Njihov uspeh izvira iz globokih ran v preteklosti. Toda 21. stoletje zahteva nekaj drugega.
– Na podlagi ugotovitve, da lahko svoje nacionalne interese veliko učinkoviteje uveljavljamo, če si pomagamo, kot če se zoperstavimo eni drugim,
– vedoč, da moramo še posebej znotraj Evropske unije tesno sodelovati,
– z izkušnjo, da del političnih strank tovrstnemu približevanju odločno nasprotuje,
– uvidevajoč, da so naše vlade pri izoblikovanju dobrososedskih odnosov dosegle le zanemarljive uspehe,
smo spoznali, da je v 21. stoletju mogoče uresničitev tako zelo pomembne sprave med našimi narodi pričakovati predvsem od posameznikov, civilnih združenj in cerkva.
To spoznanje nas je vodilo k izoblikovanju pobude za ustanovitev Gibanja za spravo. Upamo, da bo vedno več ljudi razumelo, da se bomo podpirajoč drug drugega okrepili, če pa se bomo borili eni proti drugim, bomo potisnjeni na obrobje Evrope.
Gibanje za spravo sta predvsem drža in način življenja. Pridružiti se mu je mogoče s podpisom te izjave. Pridruži se mu lahko vsak, ki
– se zaveda, da ima njegova domovina le koristi od tega, če imajo ta prostor radi tudi drugi,
– je odprt za odkrivanje in spoštovanje vrednot drugih narodov,
– zavrača vsakršno sovraštvo,
– je pripravljen spoznati zgodovino, kulturo in v nekaterih primerih celo jezik sosednjih narodov.
Pobudniki Gibanja za spravo iz sedmih držav se zavedamo svoje odgovornosti do bodočih rodov, zato smo namesto medsebojnega sovraštva izbrali pot sprave. Oklepamo se svojega maternega jezika, zgodovine in kulture. Ne zavzemamo se za odpravo razlik med nami, temveč za to, da bi te razlike znali sprejeti in spoštovati. Upamo, da bo tako vedno več ljudi spoznalo, da bomo močnejši le, če bomo drug drugemu pomagali. In nasprotno, da nas bodo nasprotovanja in spopadi odrinili na obrobje evropske civilizacije.
Podpisniki:
